Nekateri bi rekli, na, pa je za nami še ena likovna, oz. slikarska kolonija, včasih bi tudi pristavili kakšno »suvereno« sodbo o umetnosti in hkrati dokazali, da slabo ali pa popolnoma nič ne razumejo likovne umetnosti. Pa saj je tudi ni potrebno razumeti, dovolj je, da jo človek čuti in občuti, da ga ponese nekam daleč, v drug, včasih nerazumljiv, mogoče temačen svet, spet drugič pa v svetlobo porajanja in brezčasnega veselja človeškega bitja in žitja.
Tako kot vsa dosedanja srečanja umetnikov v Zagorju je tudi to pokazalo, da predstavljajo ustvarjena likovna dela odgovoren pogled slehernega avtorja na življenjske nazore in dogajanja okrog nas. In ne nazadnje, nihče od udeležencev kolonije se ni mogel ogniti vtisu, ki ga je nanj napravilo Zasavje. Res ima naš umetniški vodja Nikolaj Beer – Miki srečno in sposobno roko pri izbiri udeležencev vsakoletne kolonije. S prepletanjem starejših, že formiranih in priznanih slikarjev z mlajšimi, polnimi energije in želje po strokovni izpopolnjenosti se tkejo umetnine, polne vtisov in izkazovanj spoštovanja naravi in človeku.
Kljub, sedaj že lahko to zatrdimo, starosti je kolonija še vedno polna elana, zagnanosti, mladostne razposajenosti in pa seveda častitljive modrosti. V letošnji se dejansko prepletajo različna obdobja, kot tudi slogi likovne umetnosti. Roko sta si podala tudi t.i. Zahod in Vzhod, ko sta se neposredno srečali in tudi »trčili« ena ob drugo dve filozofiji in dvoje likovnih izražanj. V prvi je vse polno različnih slogovnih izražanj, med tem ko je v drugi še vedno trdno zasidrana tradicija in likovna prvina, ki pa je v nekaterih delih poizkušala ujeti »modernejši« slog izražanja. Vendar, skupek vseh likovnih del deluje kot celota izredno harmonično in enovito.
Naj nas ta harmonija in enovitost poneseta v naslednje leto, ko bomo skupaj proslavili in obeležili častitljivih 50 let ustvarjanja in sodelovanja v naši in Vaši Slikarski koloniji Izlake-Zagorje.
za Svet Slikarske kolonije Izlake – Zagorje
Bojan Čokl